žlebíč

žlebíč -a m: Plitva, podolgovata vdolbina ali brazda na poševni skalni površini, ki nastane kot posledica kemične erozije, predvsem zaradi delovanja vode, ki raztaplja apnenec ali druge topne kamnine. Pogosto se pojavlja v kraških območjih in je značilen za površine, kjer voda teče v tankih curkih. Včasih se uporablja tudi izraz talilni žlebíč, ki poudarja nastanek zaradi taljenja snega ali ledu, ki vsebuje kisle snovi.

Primeri uporabe v stavkih

• Na kraški planoti smo opazili številne žlebíče, ki so jih izdolbla stoletja padavin.
• Med vzponom na goro smo se morali izogibati globokim žlebíčem v skali, da ne bi zdrsnili.
• Žlebíči na apnenčasti površini so dokaz dolgotrajnega delovanja vode na kamen.
• Planinski vodnik nam je pokazal, kako so žlebíči nastali zaradi kemične erozije.
• V suhem vremenu so žlebíči na pobočju zgolj suhe brazde, med dežjem pa se napolnijo z vodo.

Etimologija

Beseda žlebíč izhaja iz slovenske besede žleb, ki pomeni ozek kanal ali vdolbino, pogosto povezano z odtekanjem vode. Dodatek -íč nakazuje pomanjševalnico, kar poudarja manjšo ali ožjo obliko žleba. Beseda je sorodna z drugimi slovanskimi izrazi za vdolbine ali kanale, npr. hrvaško žlijeb.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: groove, fluting
• Nemščina: Rille, Karren
• Italijanščina: scanalatura, scannellatura carsica
• Francoščina: rainure, lapiaz, cannelure
• Španščina: surco, acanaladura kárstica
• Hrvaščina: žlijeb, krška brazda

Naključne besede

zaščítna očála s polarizacíjskimi stêkli, raván, HMS-varovánje, zaslúžni špórtnik Slovénije, módri léd