vzpòn brez kisíka

Vzpon brez kisika (množina: vzponi brez kisika) je izraz iz planinske in gorniške terminologije, ki označuje plezanje ali vzpenjanje na visoke gore, zlasti v Himalaji ali drugih visokogorskih območjih, brez uporabe dodatnega kisika iz jeklenk. Takšen pristop zahteva izjemno fizično pripravljenost in aklimatizacijo, saj je na velikih višinah količina razpoložljivega kisika bistveno zmanjšana. Izraz se uporablja izključno v kontekstu visokogorskega plezanja in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov.

Primeri uporabe v stavkih

• Vzpon brez kisika na Everest velja za enega največjih dosežkov v gorništvu.
• Le redki alpinisti se odločijo za vzpon brez kisika na višine nad 8000 metrov.
• Med pripravami na odpravo je poudaril, da bo poskusil vzpon brez kisika.
• Vzpon brez kisika zahteva dolgotrajno aklimatizacijo in izjemno vzdržljivost.
• Njihov vzpon brez kisika na K2 je navdihnil številne mlade plezalce.

Etimologija

Besedna zveza "vzpon brez kisika" je sestavljena iz dveh delov. Beseda vzpon izhaja iz slovenskega glagola "vzpeti se", ki pomeni dvigniti se ali se povzpeti, in ima korenine v praslovanskem jeziku (*vъz-), ki označuje gibanje navzgor. Beseda kisik izhaja iz znanstvene terminologije, kjer je bila prevzeta iz francoščine (oxygène) v 19. stoletju, ta pa iz grščine (oxys – oster, kisel in gennan – ustvarjati). Zveza "brez kisika" v tem kontekstu specifično označuje odsotnost dodatnega kisika kot tehnične pomoči pri vzponu.

Prevodi

• Angleščina: Ascent without oxygen
• Nemščina: Aufstieg ohne Sauerstoff
• Italijanščina: Ascesa senza ossigeno
• Francoščina: Ascension sans oxygène
• Španščina: Ascenso sin oxígeno
• Hrvaščina: Uspon bez kisika

Naključne besede

sédežni plezálni pás, sónčarica, krížna zánka, mélj, odmíčni zatìč z vzmetjó