vzpenjálnik

Definicija: Vzpenjálnik (m. sp., samostalnik) je planinska ali gorniška prižema, ki se uporablja za pritrditev vrvi ali druge opreme med vzpenjanjem po zahtevnih terenih, kot so stene ali ledeniki. Gre za kovinsko ali plastično napravo, ki omogoča varno premikanje navzgor po vrvi, hkrati pa preprečuje zdrs navzdol. Vzpenjálnik se pogosto uporablja v navezi z drugo varovalno opremo, kot so pasovi in karabini, in je ključen pri tehničnem plezanju ali reševalnih akcijah.

Etimologija

Beseda "vzpenjálnik" izhaja iz slovenskega glagola "vzpenjati se", ki pomeni premikati se navzgor ali plezati, z dodano pripono "-nik", ki označuje orodje ali pripomoček. Beseda je torej tvorjena iz korena, povezanega z vzponom, in odraža namen pripomočka v planinski dejavnosti. Natančen čas nastanka besede ni dokumentiran, vendar je povezan z razvojem planinske opreme in terminologije v 20. stoletju, ko se je tehnično plezanje začelo bolj uveljavljati.

Prevodi

• Angleščina: Ascender
• Nemščina: Steigklemme
• Italijanščina: Ascensore
• Francoščina: Bloqueur
• Španščina: Ascensor
• Hrvaščina: Usponac

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav po severni steni je plezalec uporabljal vzpenjálnik za varno napredovanje po vrvi.
• Vzpenjálnik je nepogrešljiv del opreme pri tehničnem plezanju v visokih stenah.
• Pred uporabo vzpenjálnika vedno preveri, ali je pravilno nameščen na vrv, da preprečiš nesrečo.
• Reševalna ekipa je s pomočjo vzpenjálnika hitro dosegla ponesrečenca v steni.
• Na tečaju gorništva so nas učili, kako pravilno uporabljati vzpenjálnik pri vzponu po fiksni vrvi.

Naključne besede

paradájz, ênoplástna čeláda, vódenka, drúštveni izlèt, ármič