vznóžje

vznóžje (srednji spol, -a) v planinski in gorniški terminologiji označuje najnižji del pobočja, gore ali stene, kjer se teren začne dvigovati iz ravnine ali kjer se stena stika z ravnim ali manj strmim terenom. Gre za območje, ki pogosto predstavlja začetek vzpona ali prehod med ravninskim delom in strmejšim vzponom.

Etimologija

Beseda vznóžje izhaja iz stare slovanščine, kjer je osnova povezana z besedo "noga" oziroma "nožje", kar pomeni spodnji del ali osnova. Predpona "vz-" nakazuje položaj ob ali na spodnjem delu nečesa. Beseda se v slovenščini uporablja že od zgodnjih zapisov, povezanih z opisovanjem pokrajine in naravnih oblik.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: foot of a slope, foot of a mountain
• Nemščina: Hangfuß, Sockel, Bergfuß
• Italijanščina: piede del pendio, base del pendio, zoccolo, piede del monte, base del monte
• Francoščina: pied d'une pente, bas de la pente, pied d'une montagne
• Španščina: pie de una pendiente, base de una pendiente, pie de una montaña
• Hrvaščina: podnožje

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznóžju Triglava smo si postavili tabor in se pripravili na jutranji vzpon.
• Vznóžje stene je bilo polno kamenja, kar je oteževalo dostop do začetka plezalne smeri.
• Na vznóžju hriba stoji koča, kjer se planinci pogosto ustavijo pred vzponom.
• Pot se začne v vznóžju gore in vodi skozi gosto gozdnato območje.
• Vznóžje pobočja je bilo mokro zaradi bližnjega potoka, zato smo morali biti previdni.

Naključne besede

velúr, júžna sténa, mél, nanízana zánka, velíka nevárnost plazôv