vrtáča

vrtáča -e ž: Naravna globel skledaste, lijakaste ali kotlaste oblike v kraškem svetu, ki nastane zaradi kemičnega raztapljanja kamnin, zlasti apnenca, ali zaradi udora površinskega dela tal. Pogosto se vrtáče pojavljajo v skupinah in so značilne za kraške pokrajine, kot je slovenski Kras. Posebna oblika je snéžna vrtáča, ki označuje vrtáčo, v kateri se dlje časa zadržuje sneg zaradi njene oblike in lege.

Primeri uporabe v stavkih

• Med pohodom po Krasu smo naleteli na veliko vrtáčo, ki je bila porasla z nizkim grmičevjem.
• Vrtáča na tem območju je tako globoka, da se v njej pogosto nabira voda po dežju.
• Planinci so opozorili, da je snéžna vrtáča na poti lahko nevarna zaradi skritega ledu.
• Kraška pokrajina je polna vrtáč, ki pričajo o dolgotrajnem raztapljanju apnenca.
• Geologi so proučevali nastanek vrtáče in ugotovili, da je posledica udora stropa podzemne jame.

Etimologija

Beseda vrtáča izhaja iz slovanskega korena, povezanega z vrtenjem ali vrtinčenjem, kar lahko aludira na obliko ali nastanek teh kraških pojavov. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je beseda prisotna v več slovanskih jezikih z različnimi variacijami in pomeni, povezanimi z vdolbinami ali globelmi. V slovenskem jeziku se uporablja specifično za kraške oblike terena.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: doline, sinkhole, funnel-shaped depression
• Nemščina: Doline, Karsttrichter, Karstdoline
• Italijanščina: dolina, depressione carsica
• Francoščina: doline, doline karstique
• Španščina: dolina, depresión kárstica
• Hrvaščina: vrtača, dolina, krška udolina

Naključne besede

komisíja za špórtno plézanje, bárasáhib, špórtnica mladínskega razréda, II. stôpnja, klínjenje