podnóžje

podnóžje (-a, s): Območje ob vznožju gore ali hriba, kjer se pobočje postopoma prevesi v dolino ali nižino. Gre za prehodno območje med strmim pobočjem in ravnejšim terenom, pogosto uporabljeno kot izhodišče za planinske vzpone ali kot območje za počitek. Beseda se lahko uporablja tudi v prenesenem pomenu za označevanje osnovnega dela nečesa, čeprav je v planinskem kontekstu omejena na geografski pomen.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: foot of a mountain, base of a mountain
• Nemščina: Bergfuß, Fuß des Berges
• Italijanščina: base del monte, piede del monte
• Francoščina: pied de la montagne, base de la montagne
• Španščina: pie de la montaña, base de la montaña
• Hrvaščina: podnožje, dno planine

Primeri uporabe v stavku

• Ob podnóžju Triglava smo si postavili tabor in se pripravili na jutranji vzpon.
• Podnóžje gore je bilo obraslo z gostim gozdom, ki je oteževal orientacijo.
• V vasi na podnóžju hriba so nam domačini ponudili prenočišče.
• Planinska pot se začne že na podnóžju in vodi skozi slikovite travnike.
• Ob podnóžju smo opazovali mogočne stene, ki so se dvigale nad nami.

Etimologija

Beseda podnóžje izhaja iz slovenskega jezika in je sestavljena iz predpone "pod-", ki označuje položaj spodaj ali pod nečim, ter besede "nóžje", ki je povezana z osnovo "noga" in se nanaša na spodnji del ali temelj. Beseda je v slovanskih jezikih pogosto povezana z idejo osnove ali dna, kar se odraža tudi v sorodnih izrazih v drugih slovanskih jezikih, npr. hrvaškem "podnožje".

Naključne besede

gorníška spódnja májica, AD, možíc, skórjasti požléd, túra