sprožítev plazú

Sprožitev plazú (-tve, ž. sp.) pomeni proces, pri katerem se snežna odeja na pobočju zaradi naravnih ali umetnih dejavnikov utrga in zdrsne navzdol. Ta pojav je pogost v gorskem okolju, zlasti na strmih pobočjih, kjer so snežne razmere nestabilne. Sprožitev je lahko spontana, povzročena z naravnimi dejavniki, kot so temperaturne spremembe ali obremenitev snega, ali pa namerna, npr. pri preventivnih ukrepih za preprečevanje večjih plazov. Gre za ključni pojem v planinski in gorniški varnosti, saj je razumevanje tega procesa pomembno za preprečevanje nesreč.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: avalanche release, triggering of an avalanche
• Nemščina: Lawinenauslösung
• Italijanščina: distacco della valanga
• Francoščina: déclenchement d’avalanche
• Španščina: desencadenamiento de avalancha
• Hrvaščina: pokretanje lavine

Primeri uporabe v stavku

• Sprožitev plazú na tem pobočju je bila posledica močnega vetra in novozapadlega snega.
• Gorski reševalci so izvedli namerno sprožitev plazú, da bi preprečili večjo nevarnost.
• Pri zimskem vzponu moramo biti pozorni na znake, ki nakazujejo možnost sprožitve plazú.
• Nepravilna hoja po snežnem pobočju lahko povzroči sprožitev plazú.
• Strokovnjaki so proučevali pogoje za sprožitev plazú po obilnem sneženju.

Etimologija

Beseda sprožitev izhaja iz glagola sprožiti, ki pomeni povzročiti ali začeti neko dejanje, in je tvorjena iz osnove prožiti s predpono s-. Beseda plazú je genitiv množine od plaz, ki izhaja iz praslovanskega korena in označuje zdrs ali drsenje materiala, kot je sneg ali zemlja. Skupaj besedna zveza sprožitev plazú opisuje dejanje povzročitve zdrsa snežne odeje. V slovenskem jeziku se izraz uporablja specifično v kontekstu gorništva in planinstva.

Naključne besede

stŕma alpinístika, opís plezálne smerí, vodníški vôzel, nèdotáknjeni snég, spúst po vŕvi