móč vétra
Móč vétra (močí, ženski spol) je lastnost vetra, ki opisuje njegovo intenzivnost in vpliv na okolje, običajno ocenjena z uporabo Beaufortove lestvice. Ta lestvica razvršča moč vetra glede na opazovane učinke, kot so gibanje dreves, valovanje morja ali vpliv na človeka in objekte. Izraz se uporablja predvsem v meteorologiji in planinstvu, kjer je razumevanje moči vetra ključno za varnost in načrtovanje poti.
Etimologija
Beseda "móč" izhaja iz staroslovanskega izraza "močь", ki pomeni moč, silo ali sposobnost. V slovenskem jeziku se je ohranila v različnih kontekstih, vključno z opisovanjem naravnih pojavov, kot je veter. Besedna zveza "móč vétra" je tako sestavljena iz besede "móč" in "véter", ki izhaja iz staroslovanskega "větrъ", kar pomeni pihanje ali zračni tok.
Prevodi
- Angleščina: Wind force
- Nemščina: Windstärke
- Italijanščina: Forza del vento
- Francoščina: Force du vent
- Španščina: Fuerza del viento
- Hrvaščina: Snaga vjetra
Primeri uporabe v stavku
- Pred vzponom na goro smo preverili móč vétra, saj lahko močan veter oteži hojo po grebenu.
- Móč vétra na vrhu Triglava je bila po Beaufortovi lestvici ocenjena na 8, kar pomeni nevihtni veter.
- Planinci morajo biti pozorni na móč vétra, saj lahko nenadni sunki povzročijo padec.
- V dolini je bila móč vétra zanemarljiva, medtem ko je na grebenu pihal orkanski veter.
- Meteorologi so opozorili, da bo móč vétra v prihodnjih dneh dosegla nevarne vrednosti za pohodništvo.
Naključne besede
osója, pláz vézanega snegá, limít, narávno varovánje, krížni sédež