vršína

vršína -e ž (zastarano): zgornji del vzpetine ali gore, običajno najvišja točka, ki označuje vrh ali končni del vzpona. Beseda se v sodobni rabi redko uporablja in je bolj značilna za starejše planinske opise ali književna dela, povezana z gorništvom.

Etimologija

Beseda vršína izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega z besedo "vrh", ki označuje najvišjo točko. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kjer se pogosto nanašajo na vrhove ali vzpetine. V slovenskem jeziku se je beseda ohranila predvsem v arhaiskih ali poetičnih kontekstih.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: summit area of mountain
• Nemščina: Gipfelhöhe, Gipfelaufbau
• Italijanščina: vertice, culmine
• Francoščina: élévation d'en haut, hauteur
• Španščina: cima de la montaña, cumbre
• Hrvaščina: vrhunac, vršni dio planine

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so po dolgem vzponu končno dosegli vršíno gore in občudovali razgled.
• V starih zapisih je opisano, kako so pastirji pogosto počivali na vršíni bližnjega hriba.
• Vršína tega hriba je pokrita z gostim grmovjem, kar otežuje dostop.
• Med branjem stare planinske literature sem naletel na besedo vršína, ki označuje vrh gore.
• Ko so se povzpeli na vršíno, so postavili zastavo kot znak uspeha.

Naključne besede

tríperésni kávelj, cévasti čôk, precízno plézanje, vétrne hláče, iskálni járek