vršáj

vršáj -a m: Nasutina, običajno stožčaste ali pahljačaste oblike, ki nastane na prehodu iz strmega v položnejši teren zaradi nalaganja drobirja, kamenja ali drugih materialov, ki jih prenašajo naravni procesi, kot so erozija, plazovi ali vodni tokovi. Pogosto se pojavlja v planinskem in gorskem okolju. Specifične oblike vršaja vključujejo meliščni vršaj (nastal iz drobirja na meliščih), naplavinski vršaj (nastal zaradi delovanja vode) in vršaj plazu (nastal zaradi plazov).

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznožju stene smo opazili obsežen meliščni vršáj, ki je nastal zaradi krušenja kamnin.
• Naplavinski vršáj ob reki je spreminjal obliko doline in ustvarjal rodovitno zemljo.
• Po hudem snežnem plazu se je na pobočju oblikoval vršáj plazu, ki je prekril pot.
• Planinci so previdno prečkali vršáj, saj je bil teren nestabilen in poln drobirja.
• Geologi so proučevali vršáj, da bi razumeli zgodovino erozijskih procesov v tem delu gora.

Etimologija

Beseda vršáj izhaja iz slovanskega korena, povezanega z vrhom ali konico, kar se nanaša na stožčasto ali pahljačasto obliko nasutine. Natančen izvor in razvoj besede v slovenskem jeziku sta povezana z opisovanjem naravnih pojavov v gorskem okolju, kjer so takšne oblike pogoste. Beseda je sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, ki prav tako opisujejo podobne geološke oblike.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: scree cone, talus, avalanche cone
• Nemščina: Geröllkegel, Schuttkegel, Lawinenkegel
• Italijanščina: cono di deiezione, cono detritico, cono di deposito da valanga
• Francoščina: cône d'éboulis, cône d'avalanche
• Španščina: cono de derrubios, cono de avalancha
• Hrvaščina: stožac nanosa, stožac klizišta, stožac lavine

Naključne besede

zagozdíti, kombinezón, obveščeválna tóčka gôrske reševálne slúžbe, terása, sistém