planjáva

planjáva -e ž: Obsežno, pretežno ravno ali rahlo valovito območje v gorskem svetu, ki je večinoma brez dreves in višjega grmičevja, pogosto namenjeno paši ali drugim dejavnostim. Beseda se uporablja izključno v planinskem ali gorniškem kontekstu in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v tem okviru.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: plateau, plain, open country, flat country, level ground, flat treeless ground
• Nemščina: offene freie Fläche im Gebirge, Hochebene
• Italijanščina: pianoro, altopiano
• Francoščina: haut plateau
• Španščina: altiplano, meseta
• Hrvaščina: visoravan, planjava

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo se ustavili na prostrani planjavi, kjer smo si odpočili.
• Planjava pod vrhom je idealna za pašo ovc v poletnih mesecih.
• Hodili smo čez planjavo, ki je nudila čudovit razgled na okoliške vrhove.
• Na tej planjavi so nekoč stali pastirski stanovi, danes pa je območje zapuščeno.
• Planjava se razteza več kilometrov, preden se teren spet dvigne v strme stene.

Etimologija besede

Beseda planjava izhaja iz slovenske korenske besede "plan", ki se nanaša na raven ali uravnan teren, in je sorodna z besedo "planota". Koreni besede segajo v slovanske jezike, kjer so podobne oblike uporabljene za označevanje ravnih ali odprtih površin. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že dolgo časa, zlasti v kontekstu opisovanja pokrajine v gorskem svetu.

Naključne besede

hieblerjev toplôtni omòt, ventíl, odpŕta sténa, pretrès možgánov, švíc májica