vršác

vršác -a m: mogočen, stožčast vrh gore, ki se dviga nad okolico in pogosto predstavlja najvišjo točko v določeni gorski verigi ali območju. Beseda se uporablja v planinski in gorniški terminologiji za opisovanje impresivnih, dominantnih gora ali vrhov, ki imajo izrazito koničasto obliko. V pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi za poudarjanje veličastnosti ali nedostopnosti določene gore, vendar je primarni pomen povezan z njeno fizično podobo in prevladujočim položajem v pokrajini.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: summit, top, mountain
• Nemščina: Bergriese, Berggipfel, Bergeshöhe
• Italijanščina: cocuzzolo, cima erta, monte
• Francoščina: sommet, montagne
• Španščina: cima, cumbre, montaña
• Hrvaščina: vrhunac, vrh, planina

Primeri uporabe v stavkih

• Triglav je pravi vršác, ki kraljuje nad Julijskimi Alpami.
• Med vzponom smo občudovali vršác, ki se je dvigal v daljavi z zasneženo konico.
• Planinci so se odpravili proti vršácu, ki je veljal za enega najtežjih v regiji.
• Vršác, ki smo ga videli z doline, je bil obsijan z jutranjim soncem.
• Legenda pravi, da na vrhu tega vršáca živijo duhovi starih bojevnikov.

Etimologija

Beseda vršác izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega z besedo "vrh", ki označuje najvišjo točko ali konico. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kjer se pogosto nanašajo na vrhove ali vzpetine. Slovenska oblika besede se je razvila z dodajanjem obrazila "-ac", ki poudarja mogočnost ali značilnost, kar je v tem primeru povezano z dominantno podobo gore ali vrha.

Naključne besede

hkrátno plézanje, kordúra, góndolska žíčnica, zavozláti se, neúrje