vójenka

vójenka -e ž, zastar. (tudi vódenka): V planinski in gorniški terminologiji označuje ozko, navadno kamnito ali skalnato pot, ki vodi skozi gorski teren, pogosto ob robu prepada ali po strmem pobočju. Beseda se uporablja za opis poti, ki je lahko nevarna in zahteva previdnost ter izkušnje pri hoji. V nekaterih kontekstih se lahko nanaša tudi na starinsko poimenovanje za gorske steze, ki so bile včasih edina povezava med dolinami ali naselji v hribovitem svetu.

Etimologija

Beseda vójenka izhaja iz starejše slovenske besede, povezane z izrazom "voditi" ali "pot", kar nakazuje na njeno povezavo z vodenjem ali usmerjanjem po določeni poti. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je beseda verjetno nastala iz lokalnih narečij v alpskem prostoru, kjer so take poti imele poseben pomen za premagovanje zahtevnega terena. V zgodovinskih virih se pojavlja predvsem v starejši literaturi in dokumentih, povezanih z gorništvom in pastirstvom.

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so previdno stopali po ozki vójenki, ki je vodila ob robu strme stene.
• V starih časih so pastirji uporabljali vójenko kot edino pot do visokogorskih pašnikov.
• Ta vójenka je zelo izpostavljena, zato je priporočljivo imeti varovalno opremo.
• Med vzponom na goro smo naleteli na staro vójenko, ki je bila komaj še prehodna.
• Vodnik nas je opozoril, naj se na vójenki držimo skupaj in ne hodimo preblizu roba.

Prevodi besede vójenka

• Angleščina: mountain path, narrow ledge
• Nemščina: Bergpfad, schmaler Steig
• Italijanščina: sentiero di montagna, cengia stretta
• Francoščina: sentier de montagne, corniche étroite
• Španščina: sendero de montaña, cornisa estrecha
• Hrvaščina: planinska staza, uski prolaz

Naključne besede

téhnika plézanja počí z nasprótno delujóčo sílo, téžji plezálni čévelj, trikótni reševálni sédež, búlder sténa, kovačíja