klín

klín1 -a m: Kovinski pripomoček, ki se uporablja v planinstvu in plezanju za varovanje ali napredovanje. Običajno je sestavljen iz stebla, glave in pogosto ušesa, namenjen pa je zabijanju v razpoke ali izvrtine v skali, snegu ali ledu. Uporablja se tudi za sidranje vrvi ali kot podpora pri tehničnem plezanju. Obstajajo različne vrste klinov, kot so skalni, snežni, ledni in drugi specializirani tipi (npr. L-klin, žlebasti klin, ekspanzijski klin). Poleg planinske uporabe se izraz lahko nanaša tudi na podobne pripomočke, kot so šotorski klini, ki se uporabljajo za pritrditev šotorov.

Etimologija

Beseda klín izhaja iz praslovanskega korena *klinъ, ki pomeni klin ali zagozdo. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. hrvaški klin ali ruski klin. V slovenskem jeziku se izraz uporablja že od nekdaj za označevanje predmetov, ki se zabijajo ali vstavljajo za pritrditev ali ločevanje, v planinskem kontekstu pa je pridobil specifičen pomen s pojavom alpinizma in tehničnega plezanja.

Prevodi

• Angleščina: piton, peg, pin, nail
• Nemščina: Haken, Mauerhaken
• Italijanščina: chiodo
• Francoščina: piton, clou
• Španščina: clavo, pitón
• Hrvaščina: klin

Primeri uporabe v stavkih

• V razpoko sem zabil skalni klín, da sem si zagotovil varovanje med plezanjem.
• Plezalec je uporabljal ledni klín za sidrišče na ledeniku.
• Pred vzponom smo preverili, ali so vsi klíni dovolj trdno nameščeni v steni.
• Ekspanzijski klín je bil ključen za varno prečkanje nevarnega odseka.
• Med postavljanjem šotora smo uporabili šotorske klíne, da smo ga pritrdili v tla.

Naključne besede

polarguard 3D, divjína, diagonálna póč, izménično razbremenjevánje, Podrí varovánje!