visokogórje

visokogórje -a s: Gorski svet, ki se na območju naše geografske širine nahaja nad približno 2000 metri nadmorske višine. Gre za območja, ki so običajno prekrita z alpsko vegetacijo, skalovjem ali snežnimi polji in so pogosto povezana z zahtevnimi planinskimi vzponi ter specifičnimi podnebnimi razmerami.

Prevodi

• Angleščina: high mountains
• Nemščina: Hochgebirge
• Italijanščina: alta montagna
• Francoščina: haute montagne
• Španščina: alta montaña
• Hrvaščina: visokogorje

Primeri uporabe v stavkih

• Visokogórje Julijskih Alp privlači številne alpiniste z vsega sveta.
• V visokogórju je pomembno, da imamo primerno opremo in znanje za varno gibanje.
• Podnebje v visokogórju se lahko zelo hitro spremeni, zato je potrebna previdnost.
• Flora in favna v visokogórju sta prilagojeni na ekstremne razmere.
• Poleti se v visokogórju pogosto srečamo s snežnimi zaplatami, ki otežijo pot.

Etimologija

Beseda visokogórje je sestavljena iz dveh delov: pridevnika "visoko", ki izhaja iz praslovanskega *vysokъ, kar pomeni "visok", in samostalnika "górje", ki izhaja iz praslovanskega *gora, kar pomeni "gora". Sestavljenka torej dobesedno pomeni "visoke gore" in se uporablja za označevanje gorskega sveta na velikih nadmorskih višinah. Beseda je v slovenskem jeziku uveljavljena že dolgo časa in je del standardne planinske terminologije.

Naključne besede

alpinístična skupína, rób ledeníške razpóke, urejêno plezalíšče, sondíranje, reševálni pès