višávje

višávje (-a, s): Obsežno geografsko območje, ki se nahaja na višji nadmorski višini glede na okoliško pokrajino, pogosto zaznamovano z gričevnatim ali goratim terenom, planotami in bolj surovimi naravnimi pogoji. Beseda se uporablja v planinski in geografski terminologiji za opis območij, ki so višje ležeča, a ne nujno ekstremno gorska, kot so na primer visoke planote ali širša hribovita področja.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: highlands, high country
• Nemščina: Hochland
• Italijanščina: terre alte
• Francoščina: plateau élevé, hauts plateaux, hautes terres, massif montagneux
• Španščina: tierras altas, altiplano
• Hrvaščina: visočje, visoki kraj

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so se odpravili raziskovat kraško višávje, ki ponuja čudovite razglede na okoliške doline.
• V slovenskem višávju pogosto najdemo stare pastirske poti, ki vodijo do planšarij.
• Višávje nad dolino je znano po svoji bogati flori in favni, ki privlači naravoslovce.
• Med pohodom čez dinarsko višávje smo naleteli na ostanke starodavnih naselbin.
• Kmetovanje na višávju je zahtevno zaradi ostrega podnebja in kamnitega terena.

Etimologija

Beseda višávje izhaja iz slovanskega korena *vis-, ki je povezan z višino in višjim položajem. V slovenskem jeziku se je razvila iz osnove, povezane z besedo "visok", s pripono -avje, ki označuje kraj ali območje. Beseda je sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "visočje", ki ima enak pomen. Prvi zapisi besede v slovenskih besedilih segajo v 19. stoletje, ko se je začela uporabljati v geografskih opisih višjih predelov.

Naključne besede

mála odpráva, razvéd, lepó péti, oskrbníca, balván