úvala

úvala -e ž: Kraška geomorfološka oblika, ki označuje skledasto ali podolgovato vdolbino v površju, večjo od vrtače, a manjšo od kraškega polja. Običajno ima neravno dno, pogosto posejano z manjšimi vrtačami ali drugimi kraškimi pojavi, in nastane zaradi združevanja več vrtač ali raztapljanja apnenca pod vplivom vode.

Etimologija

Beseda úvala izhaja iz hrvaškega jezika, kjer ima enak pomen in označuje kraško vdolbino. V hrvaščini in drugih slovanskih jezikih je beseda povezana s korenom, ki nakazuje vdolbino ali globino. V slovenski jezik je bila prevzeta preko znanstvene literature in stikov z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti v kontekstu kraške terminologije, ki se je razvijala v 19. in 20. stoletju.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: karst valley, uvala
• Nemščina: Uvala, Dolinenreihe, Einsenkung
• Italijanščina: uvala, avvallamento, vallata carsica
• Francoščina: vallée, ouvala
• Španščina: uvala, valle kárstico
• Hrvaščina: uvala

Primeri uporabe v stavkih

• Med raziskovanjem kraškega površja smo naleteli na veliko úvalo, ki je bila polna manjših vrtač.
• Úvala na tem območju je nastala zaradi dolgotrajnega raztapljanja apnenca pod vplivom podzemne vode.
• Vodnik nam je razložil, da je úvala pogost pojav na Dinarskem krasu.
• Med planinskim izletom smo se ustavili ob robu úvale in občudovali njeno značilno skledasto obliko.
• Geologi so proučevali úvalo, da bi bolje razumeli procese kraške erozije na tem območju.

Naključne besede

mámutska odpráva, akrescénca, narávno plezalíšče, špórtna sónčna očála, VO