trikún

trikún -a m (nav. mn.) - kovinski žebelj v obliki črke T, ki se je v preteklosti uporabljal za ojačitev podplata planinskih čevljev, zlasti kvedrovcev, ter za zagotavljanje boljše oprijemljivosti pri hoji in plezanju po snegu ali ledu. Beseda se nanaša na specifično opremo, ki je bila pogosta v zgodnjem obdobju gorništva, danes pa je večinoma nadomeščena z modernejšimi derezami in drugimi pripomočki.

Etimologija

Beseda trikún izhaja iz italijanskega izraza "tricouni", ki se nanaša na posebne žeblje za planinske čevlje, poimenovane po švicarskem izumitelju Felixu-Valentinu Genecandu, ki jih je razvil v začetku 20. stoletja. Izraz se je v slovenščino prenesel prek italijanskega jezika zaradi zgodovinskega vpliva italijanskega gorništva na slovensko planinsko kulturo, zlasti v Julijskih Alpah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: tricoun
• Nemščina: Trikun
• Italijanščina: tricuni
• Francoščina: tricouni
• Španščina: tricouni
• Hrvaščina: trikun

Primeri uporabe v stavkih

• V starih časih so planinci uporabljali trikúne za varnejši korak na ledenih pobočjih.
• Med vzponom na Triglav je dedek vedno nosil kvedrovce, ojačane s trikúni.
• Trikúni so bili nepogrešljiv del opreme za plezanje v zimskih razmerah pred izumom modernih derez.
• V planinskem muzeju lahko vidiš stare čevlje z zabitimi trikúni na podplatih.
• Čeprav so trikúni danes redko v uporabi, so v zgodovini gorništva pustili pomemben pečat.

Naključne besede

nanízana zánka, velíka nevárnost plazôv, Spústi!, padomér, zablodéla skála