tóča

tóča -e ž: Padavina, ki se pojavlja v obliki trdih, običajno okroglih ali nepravilno oblikovanih ledenih zrn, večjih od 5 mm v premeru. Nastaja v močnih nevihtnih oblakih, kjer se vodne kapljice večkrat zamrznejo in odtalijo, preden padejo na zemljo. V planinskem kontekstu je tóča pogosto povezana z nevarnostjo med vzponi ali pohodi, saj lahko povzroči poškodbe ali oteži gibanje po terenu.

Prevodi besede tóča

• Angleščina: hail
• Nemščina: Hagel
• Italijanščina: grandine
• Francoščina: grêle
• Španščina: granizo
• Hrvaščina: tuča

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav nas je presenetila močna tóča, zato smo se morali skriti pod skalno previs.
• Tóča je na planinski poti povzročila zdrs, zato smo morali biti še posebej previdni.
• V poletnih mesecih je tóča pogost pojav v visokogorju, kar zahteva dobro pripravo na ture.
• Ko je začela padati tóča, smo hitro pospravili opremo in se umaknili v kočo.
• Velika zrna tóče so poškodovala šotor, ki smo ga postavili na planoti.

Etimologija besede tóča

Beseda tóča izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *toč-, ki je povezan z idejo udarjanja ali padanja. V sorodnih slovanskih jezikih najdemo podobne oblike, kot sta hrvaška tuča in srbska tuča, ki prav tako označujeta isto vrsto padavin. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja že od zgodnjih zapisov, kar kaže na njeno dolgo tradicijo v opisovanju naravnih pojavov.

Naključne besede

kovinski most, iztèk plazú, schántzova ovrátnica, kôlk, gríntavi svét