subjektívna nevárnost

subjektívna nevárnost -e -i ž: Nevarnost v gorskem okolju, ki izhaja iz človekovih dejavnikov, kot so nezadostna pripravljenost, pomanjkljiva oprema, neustrezno znanje ali ignoriranje varnostnih napotkov in opozoril. Gre za tveganja, ki niso povezana z naravnimi pogoji, temveč z osebnimi odločitvami ali stanjem posameznika.

Primeri Uporabe v Stavku

• Subjektivna nevarnost je pogosto vzrok za nesreče v gorah, saj mnogi planinci podcenjujejo svoje sposobnosti.
• Pred vzponom je pomembno preveriti opremo, da se zmanjša subjektivna nevarnost.
• Neupoštevanje vremenskih napovedi povečuje subjektivno nevarnost med turo.
• Slaba telesna pripravljenost je lahko ključna subjektivna nevarnost pri zahtevnih vzponih.
• Gorski vodnik je opozoril, da je subjektivna nevarnost večja pri skupinah brez izkušenj.

Etimologija

Beseda "subjektivna" izhaja iz latinskega izraza subjectivus, kar pomeni "odvisen od posameznika" ali "oseben". Beseda "nevarnost" izhaja iz stare slovanščine in je povezana z glagolom "variti" v pomenu "čuvati" ali "varovati", pri čemer "nevarnost" pomeni stanje, ko varnosti ni. Skupaj izraz "subjektivna nevarnost" v planinskem kontekstu poudarja tveganje, ki je odvisno od posameznikovih dejanj ali stanja.

Prevodi v Druge Jezike

• Angleščina: Subjective Danger
• Nemščina: Subjektive Gefahr
• Italijanščina: Pericolo Soggettivo
• Francoščina: Danger Subjectif
• Španščina: Peligro Subjetivo
• Hrvaščina: Subjektivna Opasnost

Naključne besede

sotéska, ledeníca, gorníca, gózditi, júžni snég