stŕmec

stŕmec -mca m: Razmerje med višinsko razliko in vodoravno razdaljo med dvema točkama na terenu, pogosto uporabljeno za opis naklona površine, zlasti v kontekstu rek, potokov ali planinskih poti. Beseda se v planinski terminologiji nanaša na stopnjo strmine, ki vpliva na težavnost vzpona ali spusta.

Prevodi besede stŕmec

• Angleščina: inclination, slope
• Nemščina: Neigung, Gefälle
• Italijanščina: inclinazione, pendenza
• Francoščina: déclivité, inclinaison
• Španščina: inclinación, pendiente
• Hrvaščina: nagib, strmina

Primeri uporabe v stavkih

• Stŕmec reke na tem odseku je tako velik, da je plovba nemogoča.
• Planinska pot ima na začetku blag stŕmec, ki se proti vrhu močno poveča.
• Pri načrtovanju poti moramo upoštevati stŕmec terena, da ne ogrozimo varnosti.
• Vodnik нам je razložil, kako stŕmec vpliva na hitrost vzpona v gorah.
• Ob močnem deževju lahko stŕmec pobočja povzroči erozijo tal.

Etimologija besede stŕmec

Beseda stŕmec izhaja iz praslovanskega korena, povezanega z idejo strmosti ali naklona. V slovenskem jeziku se je razvila iz starejše oblike, ki je označevala nekaj strmega ali nagnjenega. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "strmina", ki prav tako označuje naklon ali strmost terena. Natančen razvoj besede v slovenščini je povezan z opisovanjem geografskih značilnosti, kar je še posebej pomembno v planinskem in gorniškem kontekstu.

Naključne besede

fiksírna tóčka, ekspedicionízem, markacíjski odsèk, volôvski oprímek, gorníška šóla