zabítje

zabítje -a s: V planinstvu in plezanju označuje postopek vstavljanja in pritrditve lesenih ali kovinskih klinov oziroma zagozd v razpoke v skali z udarjanjem, običajno s pomočjo kladiva. Ta tehnika se uporablja za zagotavljanje varnosti in opore pri vzponu ali spustu. V širšem kontekstu lahko beseda označuje tudi sam postopek udarjanja ali pritrditve nečesa, vendar je v gorniški terminologiji specifično povezana s plezalno opremo.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: nailing
• Nemščina: Einschlagen
• Italijanščina: chiodatura
• Francoščina: pitonnage
• Španščina: clavado
• Hrvaščina: zakucavanje

Primeri uporabe v stavkih

• Med plezanjem v steni je bilo zabítje klina ključno za varno napredovanje.
• Plezalec je z natančnim zabítjem zagozde zagotovil stabilno sidrišče.
• Zabítje v razpoko zahteva izkušnje, da klin ne poškoduje skale.
• Na tečaju plezanja smo se učili pravilne tehnike zabítja.
• Ob nepravilnem zabítju lahko klin popusti, kar ogrozi varnost plezalca.

Etimologija besede zabítje

Beseda zabítje izhaja iz glagola zabiti, ki v slovenščini pomeni udariti ali pritrditi nekaj z udarcem. Glagol je sestavljen iz predpone za-, ki pogosto označuje dokončnost ali usmerjenost dejanja, in korena biti, ki je povezan z udarjanjem. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja že od starejših obdobij, njena uporaba v planinski terminologiji pa se je razvila skupaj z razvojem plezalnih tehnik v 19. in 20. stoletju, ko so se začeli uporabljati prvi kovinski in leseni klini za varovanje.

Naključne besede

stŕma alpinístika, opís plezálne smerí, vodníški vôzel, nèdotáknjeni snég, spúst po vŕvi