lókev

lókev (-kve, ž.) - v planinskem in gorniškem kontekstu označuje manjšo naravno vdolbino ali kotanjo v gorskem terenu, ki je pogosto napolnjena z vodo in tvori mlako ali stoječo vodo. Običajno se nahaja na planotah, travnikih ali v bližini planinskih poti, kjer se zadržuje deževnica ali talna voda. Beseda se včasih uporablja tudi v širšem pomenu za opisovanje mokrotnih ali vlažnih predelov v gorah, kjer se lahko pojavijo blatne površine.

Etimologija

Beseda lókev izhaja iz staroslovanskega korena, povezanega z vdolbinami ali jamami, in je sorodna besedam, kot je "lokva" v hrvaščini, ki prav tako označuje mlako ali stoječo vodo. V slovenskem jeziku se je ohranila predvsem v dialektih in regionalni rabi, zlasti v povezavi z gorskim okoljem.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: puddle, small pool (in mountainous terrain)
• Nemščina: Pfütze, kleiner Tümpel (im Berggebiet)
• Italijanščina: pozzanghera, piccolo stagno (in terreno montuoso)
• Francoščina: flaque, petite mare (en terrain montagneux)
• Španščina: charco, pequeña poza (en terreno montañoso)
• Hrvaščina: lokva, mala bara (u planinskom terenu)

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo naleteli na lókev, ki je bila polna blatne vode.
• V sušnem obdobju se lókev na planini popolnoma posuši.
• Paziti moramo, da ne stopimo v lókev, saj je pot zelo spolzka.
• Ob poti proti koči je nastala velika lókev zaradi močnega dežja.
• Planinci so se ustavili ob lókvi, da so si očistili čevlje.

Naključne besede

vôzel na zadŕgo, plézanje brez počítka, pŕsni plezálni pás, zeleníca, zeló zahtévno brezpótje