ročna žičnica

Samostalnik, ženski spol

Ročna žičnica je preprosta mehančna naprava, namenjena prevozu ljudi ali bremen po jeklenici ali vrvi, kjer se premikanje izvaja ročno, pogosto s pomočjo ročice ali škripca. Najpogosteje se uporablja v gorskem okolju za premagovanje naravnih ovir, kot so globoke grape, reke ali strma pobočja, kjer druge oblike prevoza niso mogoče. Naprava je običajno sestavljena iz fiksne jeklenice, pritrjene med dvema točkama, in premične košare ali platforme, ki jo uporabnik premika z lastno močjo. Včasih se izraz pogovorno uporablja tudi za začasne ali improvizirane sisteme prevoza v planinskih območjih, vendar je osnovni pomen povezan z ročnim pogonom.

Etimologija

Beseda "ročna žičnica" je sestavljena iz dveh delov: "ročna", ki izhaja iz pridevnika "ročen", povezanega z uporabo rok (iz staroslovanske korenske besede *rǫka*, ki pomeni roka), in "žičnica", ki se nanaša na sistem prevoza po žici ali jeklenici. Beseda "žičnica" je izpeljanka iz "žica", ki ima koren v stari slovanščini in je povezana z materialom, uporabljenim za povezavo (žica kot tanka kovinska nit). Izraz se je v slovenščini uveljavil v povezavi z razvojem prevoznih sistemov v gorskem okolju, zlasti od 19. stoletja dalje, ko so se začele pojavljati prve oblike mehaniziranega prevoza.

Primeri uporabe v stavku

• V odročni gorski vasici so namestili ročno žičnico za prevoz živil čez reko.
• Planinci so z ročno žičnico premagali globoko grapo, ki je bila sicer neprehodna.
• Med gradnjo koče so uporabljali ročno žičnico za dvigovanje težkih lesenih tramov.
• Turisti so bili navdušeni nad starinsko ročno žičnico, ki je še vedno v uporabi.
• Kmetje so z ročno žičnico prevažali seno z visokih travnikov v dolino.

Prevodi

• Angleščina: Hand-operated cableway
• Nemščina: Handbetriebene Seilbahn
• Italijanščina: Teleferica manuale
• Francoščina: Téléphérique manuel
• Španščina: Teleférico manual
• Hrvaščina: Ručna žičara

Naključne besede

múmija, špórtna zavarována plezálna pót, mêtna zánka, klín, grebénska réz