stolpíčje

stolpíčje -a, s: V planinski in gorniški terminologiji označuje skupino ozkih, koničastih skalnih vrhov ali formacij, ki spominjajo na stolpe in so pogosto značilni za visokogorske pokrajine. Ti vrhovi so običajno težko dostopni in predstavljajo izziv za plezalce. Beseda se uporablja izključno v strokovnem ali opisnem kontekstu, povezanem z gorsko morfologijo, in nima pogovornih ali žargonskih pomenov.

Prevodi besede

• Angleščina: turrets
• Nemščina: Türme
• Italijanščina: torrioni
• Francoščina: aiguilles
• Španščina: torres
• Hrvaščina: toranjci

Primeri uporabe v stavkih

• V Dolomitih nas je očaralo stolpičje, ki se je dvigalo nad dolino kot naravni grad.
• Plezalci so se odpravili proti stolpičju, da bi osvojili najvišji vrh v skupini.
• Stolpičje v tem delu Alp je znano po svoji nedostopnosti in divji lepoti.
• Fotograf je želel ujeti stolpičje v jutranji svetlobi, ko so vrhovi žareli v rdečih odtenkih.
• Med turo smo opazovali stolpičje, ki je bilo vidno že iz doline in je vzbujalo spoštovanje.

Etimologija besede

Beseda stolpičje izhaja iz slovenske besede "stolp", ki pomeni visoko, ozko strukturo, podobno stolpu. Koren besede "stolp" je povezan s staroslovanskim izrazom "stъlpъ", ki pomeni steber ali podporo. Končnica "-ičje" nakazuje pomanjševalnico ali zbirnost, kar v tem kontekstu označuje skupino manjših stolpov oziroma skalnih formacij. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja predvsem v gorniškem kontekstu za opis specifičnih naravnih formacij.

Naključne besede

vódenje, kotlína, fršlús, lédno bodálo, devíška sténa