polsténi snég

Polsténi snég (-ega snegá, m) je vrsta snega, ki se nahaja v zgodnji fazi preobrazbe. Gre za sneg, sestavljen iz delno razkrojenih snežink, kjer so prvotni kristali še vedno delno prepoznavni, vendar se že začenjajo povezovati in tvoriti bolj kompaktno strukturo, podobno polsti. Ta vrsta snega je pogosto prisotna v planinskem okolju, zlasti v prehodnih obdobjih med svežim snegom in bolj preobraženim, tršim snegom.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: felt-like snow, partly decomposed snow
• Nemščina: filziger Schnee
• Italijanščina: neve feltrata
• Francoščina: neige feutrée
• Španščina: nieve afieltrada
• Hrvaščina: filcani snijeg

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na polsténi snég, ki je oteževal hojo, saj se je oprijemal podplatov.
• Polsténi snég je pogost v spomladanskem času, ko se snežna odeja počasi tali in preoblikuje.
• Varno prečkanje pobočja je bilo nemogoče, saj je polsténi snég povečeval tveganje za zdrs.
• Planinski vodnik nas je opozoril, da je polsténi snég lahko nestabilen in nevaren za plazove.
• Ob stiku z vodo se polsténi snég hitro spremeni v mokro in težko gmoto.

Etimologija

Beseda polsténi snég izhaja iz pridevnika "polstén", ki se nanaša na lastnost, podobno polsti – gosto, stisnjeno in rahlo zlepljeno strukturo. Beseda "polst" izhaja iz starejše slovanske osnove, povezane z idejo stiskanja ali prepletanja, kar se odraža v teksturi tega tipa snega. Pridevniška oblika je v slovenščini dobila opisni pomen za sneg v zgodnji fazi preobrazbe. Natančen izvor besede v planinski terminologiji ni povsem jasen, vendar je verjetno povezan z opisovanjem snežnih razmer v alpskih regijah, kjer so takšni pojavi pogosti.

Naključne besede

snéžni móst, duplína, ríbežen, zímski pohôd, súbalpínski pás