srénjenje

Srénjenje (-a, s) je proces v planinskem okolju, pri katerem se sneg zaradi ponavljajočega se taljenja in zmrzovanja spreminja v tršo, zrnato obliko, znano kot sren ali srenec. Ta pojav je pogost v gorskih območjih spomladi, ko so temperature spremenljive in sneg podvržen ciklom mokrega in zmrznjenega stanja. Srénjenje lahko vpliva na varnost pri hoji ali smučanju, saj ustvarja trdo in pogosto spolzko površino.

Etimologija

Beseda srénjenje izhaja iz slovenske besede sren, ki označuje trd, zrnast sneg, nastal zaradi taljenja in zmrzovanja. Koreni besede so povezani s staroslovanskimi izrazi za sneg in led, kar kaže na zgodovinsko rabo v povezavi z naravnimi pojavi v zimskem okolju. Beseda je specifična za slovenski jezik in se uporablja predvsem v planinski terminologiji.

Prevodi

• Angleščina: melt metamorphism
• Nemščina: Schmelzumwandlung, Schmelzmetamorphose, Verfirnung
• Italijanščina: metamorfismo per fusione
• Francoščina: métamorphose de fonte
• Španščina: metamorfismo por fusión
• Hrvaščina: pretvaranje snijega u sren

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav smo naleteli na srénjenje snega, kar je otežilo hojo brez derez.
• Srénjenje je pogosto na južnih pobočjih, kjer sonce hitreje tali sneg.
• Planinci morajo biti previdni, saj srénjenje ustvarja nevarne, trde površine.
• Spomladi je srénjenje snega v visokogorju skoraj vsakodnevni pojav.
• Zaradi srénjenja smo se odločili, da uporabimo cepin za varnejši prehod čez snežišče.

Naključne besede

sámozapórna zavóra, ládijski vôzel, kaníster, gójzar, vréča za bivakíranje