sredogórje

Sredogórje (sredogórja, s) je geografski in planinski izraz, ki označuje gorski svet ali območje hribovja, ki se nahaja na višinah do gozdne meje, običajno med 800 in 1800 metri nadmorske višine, odvisno od podnebnih razmer in geografskega položaja. Gre za območja, ki so nižja od visokogorja, a višja od nižinskih ali gričevnatih pokrajin. Ta izraz se uporablja predvsem v kontekstu opisovanja pokrajin, ki so značilne za zmerne višine in pogosto gosto poraščene z gozdom.

Etimologija

Beseda sredogórje izhaja iz slovenskega jezika in je sestavljena iz dveh delov: "sredo-" kot predpona, ki nakazuje nekaj srednjega ali vmesnega, ter "górje", ki izhaja iz starejše oblike besede za gore ali hribovje. Beseda je torej dobesedno opisovala "srednje gore" ali območje med nižinskimi in visokogorskimi predeli. Izraz je v rabi v slovenski geografski in planinski literaturi vsaj od 19. stoletja, ko so se začeli sistematično opisovati različni višinski pasovi gorskega sveta.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Low mountain range, Range of mountains of medium height
• Nemščina: Mittelgebirge
• Italijanščina: Media montagna
• Francoščina: Montagne moyenne, Chaîne de montagnes de hauteur moyenne
• Španščina: Cordillera de altura media, Montaña media
• Hrvaščina: Sredogorje

Primeri uporabe v stavkih

• V slovenskem sredogórju, kot je Pohorje, najdemo številne planinske poti, primerne za družinske izlete.
• Sredogórje je pogosto gosto poraščeno z gozdovi, kar nudi zavetje divjim živalim.
• Planinci začetniki se pogosto odločajo za pohode v sredogórje, saj so poti manj zahtevne kot v visokogorju.
• Podnebje v sredogórju je blažje kot v visokih gorah, a še vedno precej spremenljivo.
• Območje sredogórja med Koroško in Štajersko je znano po svoji slikoviti pokrajini in bogati kulturni dediščini.

Naključne besede

téhnični vódja tečája, znák v síli, špórtnik perspektívnega razréda, wélzenbachov lédni klín, Napní!