spúščanje po vŕvi

Spúščanje po vŕvi je tehnika v planinstvu in plezanju, pri kateri se posameznik (plezalec, vodnik ali vodenec) nadzorovano spušča po vrvi, običajno ob steni ali previsu, z uporabo specializiranih pripomočkov, kot so plezalni pas, osmica, samozaporna zavora ali rogatka, pogosto v kombinaciji z varnostnimi vozli, kot je polbičev vozel na vponki. Ta metoda omogoča varen in postopen spust na nižjo točko. V žargonu se za to tehniko pogosto uporablja izraz ábzajlanje, ki izhaja iz nemške besede za spuščanje po vrvi.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Classic abseil, Classic rappel
• Nemščina: Abseilen im Dülfersitz
• Italijanščina: Calata a corda doppia, Discesa a corda doppia
• Francoščina: Rappel en 8
• Španščina: Rapel clásico
• Hrvaščina: Spuštanje po užetu

Primeri uporabe v stavku

• Med plezanjem v Triglavski steni smo morali uporabiti spúščanje po vŕvi, da smo varno dosegli spodnjo polico.
• Vodnik nas je poučil o pravilni tehniki za spúščanje po vŕvi z osmico in polbičevim vozlom.
• Spúščanje po vŕvi je bilo ključno za prehod čez previs v zadnjem delu smeri.
• Zaradi slabega vremena smo se odločili za hitro spúščanje po vŕvi do varnega zavetja.
• Za začetnike je spúščanje po vŕvi lahko zastrašujoče, vendar je z ustrezno opremo in znanjem povsem varno.

Etimologija

Besedna zveza spúščanje po vŕvi je sestavljena iz slovenskih besed "spuščanje", ki izhaja iz glagola "spustiti" in označuje dejanje premikanja navzdol, ter "vrv", ki se nanaša na orodje, uporabljeno pri tej tehniki. Žargonski izraz ábzajlanje izhaja iz nemške besede "abseilen", ki pomeni spuščanje po vrvi, in se je v slovenski plezalni žargon vnesel preko stikov z nemško govorečimi plezalci, zlasti v času zgodnjega razvoja alpinizma v Alpah v 19. in 20. stoletju.

Naključne besede

plézanje z opóro dlaní in podplátov, vodník kategoríje J, napredovánje, zaklófati, sténsko reševánje