spódnji montánski pás

Spódnji montánski pás (-ega, -ega pasú, m) je vegetacijski pas v gorskem okolju, ki se nahaja na nadmorski višini med približno 600 in 1200 metri. Za ta pas so značilni bukovi gozdovi ali mešani gozdovi, kjer prevladujejo listavci, pogosto pa so prisotne tudi rastline, kot so turška lilija, kranjska lilija, borovnica, brusnica in črni teloh. Ta pas predstavlja prehod med nižinskimi in višjimi gorskimi vegetacijskimi conami ter je pomemben za razumevanje ekosistemov v gorskih regijah.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali spódnji montánski pás, kjer so prevladovali bukov gozdovi.
• V spódnjem montánskem pásu pogosto najdemo borovnice, ki jih nabirajo planinci.
• Spódnji montánski pás je idealen za opazovanje raznolike flore, kot je kranjska lilija.
• Nad nižino se razteza spódnji montánski pás, ki ga zaznamujejo mešani gozdovi.
• Ekološke raziskave kažejo, da je spódnji montánski pás ključen za ohranjanje biodiverzitete v gorah.

Etimologija

Besedna zveza "spódnji montánski pás" izhaja iz slovenskega jezika, kjer "spódnji" pomeni nižji ali ležeč spodaj, "montánski" pa izhaja iz latinske besede montanus, ki pomeni gorsko ali povezano z gorami. Beseda "pás" se nanaša na cono ali območje, kar skupaj opisuje nižje ležeče gorsko vegetacijsko območje. Termin je uveljavljen v planinski in botanični strokovni terminologiji.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Lower Montane Zone
• Nemščina: Untere Montane Vegetationsstufe
• Italijanščina: Piano Montano Inferiore / Orizzonte Montano Inferiore
• Francoščina: Zone Montane Inférieure
• Španščina: Zona Montaña Inferior
• Hrvaščina: Donji Montanski Pojas

Naključne besede

zaščítna očála s polarizacíjskimi stêkli, raván, HMS-varovánje, zaslúžni špórtnik Slovénije, módri léd