šódrar

šódrar (-ja) m, žargonsko, slabšalno: v planinskem in gorniškem žargonu oseba, ki se ukvarja z zbiranjem in prevozom gramoza (šodra) iz rečnih korit ali drugih nahajališč, pogosto v povezavi z gradbenimi deli v gorskem okolju. Izraz se uporablja slabšalno za označevanje nekoga, ki opravlja težko fizično delo, povezano s šodrom, ali pa za nekoga, ki je nespoštljiv do narave pri takšnem delu. Beseda je tesno povezana z izrazom šódrovec, ki ima podoben pomen.

Etimologija

Beseda šódrar izhaja iz besede šoder (gramoz), ki je prevzeta iz nemškega izraza Schotter, kar pomeni droben kamen ali gramoz. Končnica -ar označuje osebo, ki opravlja določeno dejavnost, kar je pogosto v slovenskem jeziku. Izraz se je razvil v žargonskem kontekstu, zlasti med gradbenimi delavci in v gorniških okoljih.

Prevodi

• Angleščina: gravel worker (pejorative)
• Nemščina: Schotterarbeiter (abwertend)
• Italijanščina: lavoratore di ghiaia (dispregiativo)
• Francoščina: ouvrier de gravier (péjoratif)
• Španščina: trabajador de grava (despectivo)
• Hrvaščina: šljunkar (pogrdno)

Primeri uporabe v stavkih

• V vasi so ga klicali šódrar, ker je vsak dan vozil gramoz iz reke za gradnjo cest v hribih.
• Planinci so se jezili na šódrarje, ki so uničevali naravno okolje ob potoku.
• Nekateri šódrarji sploh ne pomislijo, kako njihovo delo vpliva na gorske ekosisteme.
• Delal je kot šódrar, a se je sramoval tega slabšalnega vzdevka med sosedi.
• Med gradnjo planinske koče so najeli šódrarja, da je priskrbel material iz bližnje doline.

Naključne besede

presedljáj, aklimatizácija, fáktor drsênja, plezálna smér, top rope