skóba

skóba -e ž: Železna ali jeklena priprava, najpogosteje v obliki črke U, polovice črke H, kroga ali pravokotnika, ki se uporablja v planinstvu in plezanju. Pritrjena je v skalo z eno ali dvema izvrtanima luknjama in služi kot opora za stopalo ali roko pri vzponu po zahtevnih terenih, kot so stene ali zavarovane poti. V žargonu se zanjo uporabljajo tudi izrazi klámfa, pénja ali stopálka.

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vzponu na steno sem se oprijel skóbe, ki je bila trdno pritrjena v skalo.
• Na zavarovani poti so skóbe nameščene na ključnih mestih za varnejši korak.
• Plezalec je previdno stopil na skóbo, da je lahko dosegel naslednji oprimek.
• Stara skóba je bila zarjavela, zato sem raje uporabil drugo oporo.
• V steni je bilo več skób, ki so olajšale prehod čez najtežji del poti.

Etimologija

Beseda skóba izhaja iz starejše slovanske osnove, ki je povezana z idejo objemanja ali stiskanja, kar nakazuje na obliko in funkcijo te priprave. V sorodnih slovanskih jezikih najdemo podobne izraze, kot je na primer hrvaška beseda skoba, ki ima enak pomen. Beseda je verjetno prevzeta ali razvita iz praktične rabe v kontekstu obrti in kasneje planinstva.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: iron rung, clamp, cramp-iron
• Nemščina: Eisenklammer, Klammer
• Italijanščina: scalino metallico, cambra, clanfa, maniglione, gradino
• Francoščina: agrafe
• Španščina: escalón metálico, grapa
• Hrvaščina: skoba, klampa

Naključne besede

šêrpa, pót za izkúšene popótnike, natikáč, KGRS, samohódec