skálni klín
Skálni klín (m. sp., -ega, -a) je plezalni pripomoček, ki se uporablja v gorništvu in alpinizmu. Gre za kovinski klin z ravnim ali žlebastim steblom, ki je na koncu pogosto zaokrožen ali koničast, ter ima ušesce ali obroček za pritrditev vrvi ali karabina. Namenjen je zabijanju v ozke skalne razpoke, kjer služi kot varovalna točka za plezalca ali za pritrditev vrvi med vzponom. V nekaterih pogovornih kontekstih se lahko izraz uporablja tudi za opisovanje starejših, tradicionalnih klinov, ki so jih plezalci uporabljali pred uvedbo sodobnejših varovalnih pripomočkov, kot so zatiči in matice.
Prevodi hunting:
- Angleščina: rock piton, rock peg
- Nemščina: Felshaken
- Italijanščina: chiodo da roccia
- Francoščina: piton de rocher
- Španščina: pitón de roca
- Hrvaščina: stijenski klin
Primeri uporabe v stavkih
- Med vzponom po skalni steni je plezalec v razpoko zabijal skálni klín za dodatno varnost.
- Skálni klín je bil ključen pripomoček pri osvojitvi te zahtevne smeri v Dolomitih.
- Pred uporabo je treba preveriti, ali je skálni klín dovolj trdno zasidran v skali.
- V starejših plezalnih vodnikih pogosto najdemo opise smeri, kjer so uporabljali skálni klín kot glavno varovalo.
- Plezalec je previdno izvlekel skálni klín iz razpoke, da ne bi poškodoval skale.
Etimologija
Beseda skálni klín izhaja iz kombinacije dveh slovenskih besed: skalen povzeta iz staroslovanskega izvora. Beseda "skála" pomeni skala ali kamen in izhaja iz praslovanskega *skala, ki je povezana s starovisokonemško besedo "scala" (lupina, skorja). Beseda "klín" izhaja iz praslovanskega *klinъ, ki pomeni klin ali zagozda, in je sorodna z latinsko besedo "clinus" (klin, žeblj). Izraz se je v planinski terminologiji uveljavil v povezavi z uporabo kovinskih klinov v skalnih razpokah za varovanje.
Naključne besede
vzpòn z róžnato píko, lábora, nesréča zaradi nèprimérne téhnične opréme, šájba, zíd