sesútje

sesútje (srednji spol, -a) - v planinski in gorniški terminologiji označuje kopičenje kamenja in drobirja, ki nastane zaradi razpadanja skal, najpogosteje v spodnjem delu melišča ali ob vznožju stene. Gre za naravni proces erozije in gravitacijskega premikanja materiala, ki oblikuje stožčasto ali kopasto strukturo. Beseda se uporablja izključno v strokovnem ali opisnem kontekstu, povezanem z geomorfologijo gorskega sveta, in nima žargonskih ali pogovornih pomenov v tej zvezi.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: scree, scree cone
• Nemščina: Schutt, Schuttkegel
• Italijanščina: ghiaione, cono di deiezione
• Francoščina: cône de déjection, cône d’éboulis
• Španščina: cono de deyección, pedregal
• Hrvaščina: sipina, stožac sipine

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznožju stene se je nabralo obsežno sesútje, ki otežuje dostop do plezalne smeri.
• Med hojo po melišču smo opazili, kako se kamenje z vrha pomika v sesútje spodaj.
• Geologi so proučevali sestavo sesútja, da bi ugotovili, iz katere vrste skal je nastalo.
• Po močnem dežju se je sesútje na dnu doline še povečalo zaradi dodatnega drobirja.
• Planinska pot vodi mimo sesútja, zato je potrebna previdnost zaradi možnosti padajočega kamenja.

Etimologija besede

Beseda sesútje izhaja iz slovenskega glagola "sesuti se", ki pomeni razpasti se, porušiti se ali zdrsniti. Korenska osnova "sut-" je povezana z idejo padanja ali drobljenja, kar je neposredno povezano z naravnim procesom nastanka drobirja in kamenja v gorskem okolju. Beseda je tvorjena z dodano predpono "se-" in pripono "-je", kar označuje rezultat ali kraj dejanja. V slovenskem jeziku je termin uveljavljen v strokovni literaturi s področja geomorfologije in planinstva.

Naključne besede

narávno varovánje, krížni sédež, lokálna zmrzlína, búnda, fájtati se