sedimènt

sedimènt -ênta m: Usedlina, ki nastane v naravnih procesih, ko se delci, kot so pesek, prod, mulj ali drugi materiali, usedejo na dno vodnih teles, kot so reke, jezera ali morja, ali pa se odložijo na kopnem zaradi vetra ali drugih dejavnikov. V planinskem in gorniškem kontekstu se izraz pogosto nanaša na usedline v gorskih potokih, jezerih ali na območjih, kjer so vidni geološki procesi, povezani z erozijo in transportom materiala. Beseda se lahko uporablja tudi v širšem geološkem smislu za opisovanje plasti materiala, ki se sčasoma strdijo v sedimentne kamnine.

Primeri uporabe v stavkih

• Ob potoku smo opazili debelo plast sedimènta, ki ga je nanesla spomladanska poplava.
• V gorskih jezerih se sedimènt pogosto nabira na dnu in spreminja njihovo globino.
• Geologi so proučevali sedimènt na pobočju, da bi razumeli zgodovino erozije v tem delu Alp.
• Po hudem deževju je reka odložila veliko količino sedimènta na bližnjih njivah pod goro.
• Sedimènt v tem območju vsebuje sledi fosilov, kar nakazuje na starodavno morsko dno v teh gorah.

Etimologija

Beseda sedimènt izhaja iz latinskega izraza sedimentum, kar pomeni "usedanje" ali "usedlina". Latinski koren sedere pomeni "sesti" ali "usedati se". Beseda se je v slovenščino najverjetneje prenesla preko znanstvenega in tehničnega jezika v 19. stoletju, ko so se geološki pojmi začeli uveljavljati v evropskih jezikih.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: sediment
• Nemščina: Sediment
• Italijanščina: sedimento
• Francoščina: sédiment
• Španščina: sedimento
• Hrvaščina: sediment

Naključne besede

vzpòn, téhnika y, skálni blók, bívak opréma, pravílo tréh tóčk