samotár

samotár (-ja, m) – večja skala, ki stoji osamljeno v pokrajini, pogosto v planinskem ali gorskem okolju, in je ločena od drugih skalnih formacij. Beseda se uporablja v planinski terminologiji za opis naravnih kamnitih tvorb, ki izstopajo zaradi svoje osamljenosti in velikosti. Včasih se lahko uporablja tudi v prenesenem pomenu za opis človeka, ki je samotarski po naravi, vendar je ta raba bolj pogovorna in zunaj stroge planinske tematike.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: isolated boulder, solitary rock
• Nemščina: vereinzelter Felsblock, einsamer Felsen
• Italijanščina: masso isolato, roccia solitaria
• Francoščina: bloc isolé, rocher solitaire
• Španščina: bloque aislado, roca solitaria
• Hrvaščina: usamljena stijena, samotna stijena

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na mogočen samotár, ki je stal sredi travnate planote.
• Samotár ob poti je bil priljubljena točka za fotografiranje med planinci.
• V dolini pod vrhom stoji samotár, ki ga domačini imenujejo "Stražar".
• Plezalci so se odločili, da bodo preizkusili svoje spretnosti na osamljenem samotárju.
• Legenda pravi, da je samotár na vrhu hriba nekoč varoval starodavno svetišče.

Etimologija besede

Beseda samotár izhaja iz slovenske besede "samota", ki pomeni osamljenost ali samotnost, in je tvorjena s pripono "-ar", ki pogosto označuje osebo ali stvar, povezano z določeno lastnostjo. V tem primeru se nanaša na osamljeno skalo, ki stoji sama zase. Beseda je del slovenskega jezika že dolgo časa in se pojavlja v različnih narečjih, pogosto v povezavi z naravnimi pojavi v gorskem okolju.

Naključne besede

amfiteáter, pášnik, sestopíti, krámpižar, Kámen, pázi!