rúša

rúša -e ž: Vrhnji sloj zemlje, ki je porasel predvsem s travo, pogosto v planinskem ali gorskem okolju, kjer označuje manjše zaplate vegetacije med skalami ali na pobočjih. Beseda se uporablja predvsem v kontekstu naravne pokrajine in planinske terminologije.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo se ustavili na majhni rúši, da smo si odpočili.
• V visokogorju so rúše edini znaki rastlinstva med kamenjem.
• Pastirji so svoje ovce gnali čez zelene rúše na planinskih pašnikih.
• Po dolgem pohodu je bila mehka rúša prijetna podlaga za kratek spanec.
• Fotograf je ujel čudovit posnetek rúše, obsijane z jutranjim soncem.

Etimologija

Beseda rúša izhaja iz slovanskega korena, povezanega z rastjo in zemljo, ki je prisoten v več slovanskih jezikih. Natančen izvor ni povsem jasen, vendar je beseda sorodna izrazom za travo ali zemeljsko površino v drugih slovanskih jezikih. V slovenščini se uporablja že od starejših obdobij, zlasti v narečjih, povezanih z gorskim okoljem.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: patch of grass
• Nemščina: Rasenfleck, Rasenpolster
• Italijanščina: chiazza erbosa
• Francoščina: tache d’herbe, coussin d’herbe
• Španščina: parche de hierba
• Hrvaščina: komad trave, travnata površina

Naključne besede

kváčkati, prenôsna postája, prelàz, átak, umétna smér