rogátka

rogátka -e ž: V planinstvu in gorništvu nekdaj uporabljena kovinska priprava, namenjena spuščanju po vrvi. Sestavljena je iz pravokotnega stebla z dvema rogljema, skozi katera je napeljana plezalna vrv, ter ušesa za pritrditev na sidrišče z vponko. Pogosto se je uporabljala skupaj s pomožno vrvico za nadzorovano spuščanje reševalca, poškodovanca ali opreme po navpičnih stenah. Beseda se v drugih kontekstih ne uporablja pogosto in nima žargonskih ali pogovornih pomenov v povezavi s planinstvom.

Etimologija

Beseda rogátka izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "rog", ki označuje nekaj razcepljenega ali razvejnega. Oblika rogljev na pripravi je verjetno botrovala poimenovanju, saj spominja na razcepljene rogove. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že dolgo časa, njena uporaba pa je v planinskem kontekstu specifična in omejena na tehnično opremo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: rogatka
• Nemščina: Rogatka
• Italijanščina: discensore biforcuto
• Francoščina: rogatka
• Španščina: rogatka
• Hrvaščina: rogatka

Primeri uporabe v stavkih

• Reševalec je uporabil rogátko za varen spust poškodovanega plezalca po steni.
• Včasih so plezalci za spuščanje uporabljali rogátko, danes pa so jo nadomestile sodobnejše naprave.
• Pri usposabljanju smo se učili, kako pravilno napeljati vrv skozi rogátko.
• Rogátka je bila ključna oprema pri reševanju v navpičnih stenah pred desetletji.
• Pred uporabo rogátke je pomembno preveriti, ali je vponka pravilno pritrjena na sidrišče.

Naključne besede

zadŕga na vpónko, vŕvni sédež iz zvíte vrví, trítočkôvni zatìč, stòp na gvózdenje, ekléktični vodník