róg

róg -a m (rôgelj): V planinski in gorniški terminologiji označuje róg oster, navpičen ali zelo strm del gore, ki se dviga kot konica ali rob in je pogosto težko dostopen. Gre za značilen del gorskega reliefa, ki ga pogosto srečamo v visokogorju in je lahko ključen element pri opisovanju poti ali vrhov. Beseda se včasih uporablja tudi v širšem kontekstu za opis podobnih oblik v naravi, vendar je njen primarni pomen povezan z gorništvom.

Etimologija

Beseda róg izhaja iz praslovanskega korena *rogъ, ki pomeni "rog" ali "konica". Povezana je z idejo nečesa ostrega ali štrlečega, kar se odraža tudi v sorodnih besedah v drugih slovanskih jezikih. V slovenskem jeziku se je pomen razvil v specifično uporabo za opisovanje gorskih oblik, zlasti v planinski terminologiji.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo občudovali mogočen róg, ki se je dvigal nad nami.
• Planinska pot vodi tik pod ostrim rógom, zato je potrebna previdnost.
• Fotograf je ujel popoln posnetek, ko je sonce obsijalo skalnati róg.
• Vodnik nam je razložil, da je róg na levi strani vrha zelo nevaren za plezanje.
• Po dolgem dnevu hoje smo se ustavili v senci velikega róga in si odpočili.

Prevodi besede róg v druge jezike

• Angleščina: spire, pinnacle
• Nemščina: Felsspitze, Zinne
• Italijanščina: picco, guglia
• Francoščina: pic, aiguille
• Španščina: pico, aguja
• Hrvaščina: rog, šiljak

Naključne besede

narávno varovánje, krížni sédež, lokálna zmrzlína, búnda, fájtati se