réber

Beseda réber (množina: rébri, ženski spol) v planinskem in gorniškem kontekstu označuje nagnjen teren ali pobočje, ki je pogosto poraščeno s travo, grmovjem ali gozdom. Gre za del površja, ki se dviga ali spušča pod določenim naklonom, in je lahko del večjega hribovja ali gore. Beseda se uporablja predvsem v opisih naravnega okolja in je pogosta v slovenski planinski literaturi ter pogovoru med gorniki.

Etimologija

Beseda réber izhaja iz praslovanskega korena *rebro, ki je prvotno pomenilo "rob" ali "stran". V slovenskem jeziku se je razvila v pomen nagnjenega terena ali pobočja, kar je povezano z idejo o "stranskem" delu hriba ali gore. Beseda je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih, kjer ima podobne pomene, povezane s strani ali robovi.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: slope, hillside
• Nemščina: Abhang, Berghang
• Italijanščina: pendice, pendio
• Francoščina: pente, côte, versant, flanc
• Španščina: pendiente, ladera
• Hrvaščina: obrnak, padina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali strma rébri, poraščena z gostim gozdom.
• Planinska pot vodi po travnatih rébrih, ki nudijo čudovit razgled na dolino.
• Pozimi so ta réber pogosto zasnežena in nevarna za hojo brez derez.
• Gornik je opozoril, da se na tem rébru pogosto sprožajo plazovi.
• Ob sončnem vzhodu so rébri nad kočo žareli v zlati svetlobi.

Naključne besede

plástni profíl snéžne odêje, lôvski klín, pájki iz Lécca, vegetacíjski obràt, piramídasti šôtor