psíha

psíha -e ž (žargonsko): V planinski in gorniški terminologiji označuje psihično pripravljenost in sposobnost posameznika, da ohrani mirnost, osredotočenost in prisebnost v izjemno zahtevnih ali nevarnih situacijah, kot so plezanje v ekstremnih razmerah, soočanje z višinsko boleznijo ali reševanje v gorah. Beseda se uporablja predvsem v pogovornem jeziku med planinci in alpinisti, ko opisujejo mentalno trdnost, potrebno za premagovanje objektivnih nevarnosti v gorskem okolju.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: psychic condition, mental readiness
• Nemščina: Psyche, mentale Stärke
• Italijanščina: equilibrio psichico, prontezza mentale
• Francoščina: psyché, préparation mentale
• Španščina: condición psíquica, preparación mental
• Hrvaščina: psihička spremnost, mentalna čvrstoća

Primeri uporabe v stavkih

• V steni je imel res težke trenutke, a njegova psíha ga je rešila pred paniko.
• Za vzpon na osemtisočak potrebuješ ne le fizično moč, ampak tudi močno psího.
• Po nesreči v gorah je priznal, da mu je psíha popolnoma odpovedala.
• Trener nam je vedno govoril, da je psíha ključna za uspeh v alpinizmu.
• Kljub nevihti na vrhu je ohranila psího in varno sestopila.

Etimologija

Beseda psíha izhaja iz grške besede "ψυχή" (psychē), ki pomeni duša, duh ali um. V slovenskem jeziku se je uveljavila preko strokovnih in znanstvenih izrazov, povezanih s psihologijo, v planinskem žargonu pa je dobila specifičen pomen, povezan z mentalno pripravljenostjo. Beseda je v slovenskem jeziku prisotna že od 19. stoletja, ko so se začeli uveljavljati izrazi s področja duševnosti in uma, kasneje pa se je prenesla tudi v pogovorni jezik in specifične dejavnosti, kot je gorništvo.

Naključne besede

pelerína, prigórje, skálar, odstávek, reanimacíjski nahŕbtnik