vójenec

vójenec (-nca, m, zastar.) ali vódenec: V planinski in gorniški terminologiji označuje vodni tok, ki teče po pobočju gore ali hriba, pogosto v obliki manjšega potoka ali curka, ki nastane zaradi taljenja snega ali dežja. Beseda se uporablja predvsem v starejši slovenski knjižni govorici in je danes manj pogosta, a še vedno razumljiva v kontekstu opisovanja gorskega reliefa in hidroloških pojavov.

Etimologija

Beseda vójenec izhaja iz starejše slovenske oblike, povezane z besedo "voda", ki označuje tekočo vodo. Korenska osnova je slovanskega izvora, sorodna z besedami, ki opisujejo vodne tokove v drugih slovanskih jezikih. Prvotna oblika je verjetno izražala pojem tekoče vode v naravnem okolju, kar se je s časom specializiralo za opis manjših tokov v gorskem svetu.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: mountain streamlet
• Nemščina: Bergbach
• Italijanščina: ruscello di montagna
• Francoščina: ruisseau de montagne
• Španščina: arroyo de montaña
• Hrvaščina: planinski potočić

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali majhen vójenec, ki je tekel čez pot.
• V starih planinskih opisih pogosto omenjajo vójenec kot vir pitne vode za popotnike.
• Spomladi se po pobočjih Triglava zliva več manjših vójencev, ki nastanejo iz taljenja snega.
• Ko smo se vzpenjali po grape, smo slišali šumenje vójenca v bližini.
• Planinska koča stoji ob potoku, ki ga domačini še vedno imenujejo vójenec.

Naključne besede

akadémičarka, zakváčkati se, flying fox, samovnják, púhaste hláče