prisójna strán

Prisójna strán (-e straní, ž) je del gorskega pobočja ali stene, ki je zaradi svoje lege izpostavljen sončni svetlobi večji del dneva, zlasti v jutranjih in dopoldanskih urah. Ta izraz se pogosto uporablja v planinski in gorniški terminologiji za označevanje ugodnih, toplih leg na pobočjih, ki so primerne za pašo, kmetijstvo ali bivanje. Sinonimi vključujejo besedo prisója ali izraz prisójna léga.

Etimologija

Beseda prisójna strán izhaja iz slovenske besede prisojen, ki pomeni 'osončen', in je povezana z besedo sonce. Koreni besede segajo v staroslovanske izraze za svetlobo in toploto, kar odraža njeno povezavo z naravnimi pojavi. Beseda strán pa izhaja iz starega slovanskega izraza za pobočje ali stranico, kar je pogosto v rabi v geografskih in planinskih kontekstih.

Primeri uporabe v stavkih

• Na prisójni stráni gore so kmetje že zgodaj spomladi začeli s pašo.
• Planinska koča stoji na prisójni stráni, zato je tam vedno prijetno toplo.
• Med vzponom smo se ustavili na prisójni stráni, da smo se ogreli na soncu.
• Prisójna strán tega hriba je idealna za vinograde zaradi obilice sončne svetlobe.
• V zimskem času se sneg na prisójni stráni hitreje stali kot na senčni strani.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: sunny side, sunny slope
• Nemščina: Sonnenseite, sonniger Hang
• Italijanščina: versante soleggiato, lato soleggiato
• Francoščina: côté ensoleillé, versant au soleil, adret
• Španščina: vertiente soleada, lado soleado
• Hrvaščina: sunčana strana, sunčani obronak

Naključne besede

támar, smér umíka, plát, spomínski pohôd, prestòp