prisójna léga

Prisójna léga -e -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje prisojno stran gore ali hriba, torej tisto pobočje, ki je obrnjeno proti soncu in je posledično bolj osvetljeno ter toplejše. Izraz se uporablja predvsem v opisu geografskih značilnosti in orientacije terena v gorskih območjih. Pogovorno ali žargonsko se izraz lahko nanaša na katero koli sončno pobočje, vendar je osnovni pomen vezan na gorniško rabo.

Prevodi

• Angleščina: Sunny slope
• Nemščina: Sonnenseite
• Italijanščina: Pendio soleggiato
• Francoščina: Versant ensoleillé
• Španščina: Ladera soleada
• Hrvaščina: Sunčana padina

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo se odločili za pot čez prisójno légo, saj je bila bolj suha in manj zasnežena.
• Prisójna léga tega hriba je idealna za zgodnje spomladanske ture, ko se sneg hitreje stali.
• Vodnik nam je razložil, da je prisójna léga pogosto bolj dostopna, a lahko tudi bolj izpostavljena vetru.
• Na prisójni légi smo opazili več cvetja, saj sonce spodbuja rastlinstvo na tej strani gore.
• Če hočeš lep razgled, se povzpni na prisójno légo, kjer je teren bolj odprt in sončen.

Etimologija

Izraz prisójna léga izhaja iz slovenske besede "prisojen", ki pomeni obrnjen proti soncu, in besede "lega", ki označuje položaj ali stran. Beseda "prisojen" je povezana s staroslovanskim korenom, ki se nanaša na sončno izpostavljenost, in se pojavlja v različnih slovanskih jezikih v podobnih kontekstih. Izraz "lega" pa je splošna slovenska beseda za položaj ali orientacijo, pogosto uporabljena v geografiji in topografiji.

Naključne besede

nesréča zaradi nèprimérne osébne opréme, višínski možgánski edém, cévasti zatìč, vzpòn na vŕh, balkón