prelàz

prelàz (-áza, m) je v planinski in gorniški terminologiji označba za nižji del gorskega slemena ali grebena, ki omogoča prehod iz ene doline ali krnice v drugo. Pogosto je to naravna pot ali prehod, ki ga uporabljajo planinci, pastirji ali popotniki za prečkanje gora. Beseda se uporablja izključno v kontekstu geografskih značilnosti gorskega terena in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: pass, col, saddle
• Nemščina: Paß, Bergpaß, Joch
• Italijanščina: passo, valico, colle, sella, forcella, selletta, bocchetta
• Francoščina: pas, col, collet, selle
• Španščina: paso, collado, puerto
• Hrvaščina: prijevoj, sedlo, prolaz

Primeri uporabe v stavkih

• Planinska pot nas je vodila čez prelàz, ki je povezoval dve sosednji dolini.
• Med vzponom smo se ustavili na prelàzu, da smo si ogledali razgled na obe strani grebena.
• Prehod čez prelàz je bil zaradi snega zahteven, zato smo uporabili dereze.
• Vodnik nam je razložil, da je ta prelàz nekoč služil kot pomembna trgovska pot.
• Po dolgem vzponu smo končno dosegli prelàz in se začeli spuščati v drugo dolino.

Etimologija besede prelàz

Beseda prelàz izhaja iz slovanskega korena, povezanega z glagolom "laziti" oziroma "prelaziti", kar pomeni prehajati ali prečkati. V slovenskem jeziku se je razvila v samostalnik, ki označuje kraj prehoda. Beseda je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih, kot je na primer hrvaška beseda "prijevoj" ali srbska "prelaz", ki imajo podoben pomen. Prvi zapisi besede v slovenskih besedilih segajo v starejše obdobje, ko so se pogosto uporabljali izrazi za opisovanje poti in prehodov v gorskem svetu.

Naključne besede

šálčka, Wélzenbachova težávnostna léstvica, gorníška spódnja májica, AD, možíc