pôtok

pôtok (potóka, m) - manjši vodni tok, ki teče po naravni ali umetni strugi, pogosto v hribovitem ali gorskem okolju. V planinski terminologiji se izraz pogosto uporablja za označevanje manjših vodotokov, ki izvirajo v višjih legah, kot so ledeniški potoki ali gorski potočki, in se lahko združujejo v večje reke. Beseda se včasih pogovorno uporablja tudi za označevanje hitro tekočih voda v ozkih dolinah ali grapah, čeprav to ni strokovni pomen.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: brook, torrent, stream
• Nemščina: Bach, Bächlein
• Italijanščina: ruscello, rio, rivo, rivuletto
• Francoščina: ruisseau
• Španščina: arroyo, riachuelo
• Hrvaščina: potok

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo prečkali hladen ledeniški pôtok, ki je tekel izpod stene.
• V dolini pod goro je tekel miren pôtok, ob katerem so se pasle krave.
• Po močnem dežju se je majhen pôtok spremenil v deročo reko.
• Planinska pot vodi ob pôtoku, ki izvira visoko v Karavankah.
• Ob pôtoku smo si napolnili steklenice z osvežilno gorsko vodo.

Etimologija

Beseda pôtok izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *potokъ, ki pomeni tekočo vodo ali tok. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. hrvaško potok, srbsko potok in rusko potok (v pomenu tok ali pretok). Beseda je v slovenskem jeziku ohranila svoj prvotni pomen, povezan z manjšimi vodnimi tokovi.

Naključne besede

ledeníška góba, vôdni ekvivalènt snegá, zímska alpinístika, spódnja rôka, bába