pônvice

pônvice -vic, ž, mn. – majhne, ovalne vdolbine na snežni ali firnovi površini, ki imajo običajno premer do 30 centimetrov in globino nekaj centimetrov. Nastanejo zaradi naravnih procesov, kot so taljenje snega pod vplivom sonca, pronicanje vode (snežnice ali deževnice) ter delovanje toplih vetrov, ki povzročajo lokalno erozijo in vrtinčenje. Pojav je značilen za pomladno in poletno obdobje v gorskem okolju, ko se snežna odeja postopoma spreminja.

Sinonimi

• snežno satovje
• talilne pônvice

Prevodi

• Angleščina: snow cups, honeycombed snow, honeycombs, ablation hollows
• Nemščina: Wabenschnee, Zellenschnee, Schneeschalen
• Italijanščina: solchi concavi
• Francoščina: nids-d’abeilles, neige à cellules de fusion
• Španščina: copas de nieve, nieve alveolar, huecos de ablación
• Hrvaščina: snježne čašice, saćasti snijeg

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na goro smo opazili, da so se na snežišču oblikovale številne pônvice zaradi toplega vremena.
• Pônvice na firnu so otežile hojo, saj so se stopala pogosto zatikala v vdolbine.
• Sončni žarki so pospešili taljenje snega, kar je povzročilo nastanek pônvic na pobočju.
• Planinci so opozorili, da so pônvice znak, da se snežna odeja hitro spreminja in postaja nestabilna.
• Ob spustu smo morali paziti na pônvice, ki so se pojavile na površini snega po dolgem obdobju sončnega vremena.

Etimologija

Beseda pônvice izhaja iz slovenskega korena, povezanega z obliko in videzom vdolbin, ki spominjajo na majhne posode ali "ponve". Je tvorjenka z dodano pomanjševalno obrazilo -ice, kar nakazuje na manjše, pogosto razpršene oblike. Beseda se v planinski terminologiji uporablja specifično za opis naravnega pojava na snegu in firnu, njena uporaba pa je omejena na strokovno in opisno rabo v gorniškem kontekstu.

Naključne besede

plezáriti, galóška, senožét, markacíjski kolíček, poréčje