pônca

V planinski in gorniški terminologiji se beseda pônca uporablja za označevanje gore ali vrha, nad katerim je sonce opoldne na najvišji točki svoje poti po nebu. Izraz se nanaša na specifično lego gore glede na opazovalca, kjer sonce ob poldnevu stoji neposredno nad njo, kar pogosto simbolizira osrednjo ali dominantno goro v določeni pokrajini. Beseda se lahko uporablja tudi v prenesenem pomenu za nekaj osrednjega ali pomembnega v nekem kontekstu, vendar je ta raba redkejša in bolj pogovorna.

Etimologija

Beseda pônca izhaja iz starejših slovanskih korenin, povezanih z izrazom za poldne (srednji del dneva). V slovenščini je povezana z besedo "poldne", ki označuje čas opoldne, in se je razvila v specifično gorniško rabo za opisovanje gore, ki je v tem času osvetljena s soncem na poseben način. Natančen izvor in razvoj besede v tem kontekstu sta sicer še predmet raziskav, vendar je jasno, da je tesno povezana z geografskim in časovnim pojmom poldneva.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo opazovali pônco, nad katero je sonce žarelo v vsej svoji moči.
• V naši dolini je Triglav prava pônca, saj ob poldnevu vedno pritegne poglede.
• Planinci so se dogovorili, da se bodo srečali pod pônco, kjer je sonce najvišje.
• Legenda pravi, da pônca skriva starodavni zaklad, ki se razkrije le ob določeni uri dneva.
• Fotograf je čakal na popoln trenutek, ko bo sonce nad pônco ustvarilo čarobno svetlobo.

Prevodi besede pônca

• Angleščina: noon mountain
• Nemščina: Mittagsberg
• Italijanščina: montagna del mezzogiorno
• Francoščina: montagne de midi
• Španščina: montaña del mediodía
• Hrvaščina: podnevna gora

Naključne besede

dolomítna sténa, zatikálna téhnika, cicka, účna pót, jášek za snémanje profíla