pólje

V planinski in gorniški terminologiji beseda pólje označuje večjo, podolgovato raven ali rahlo valovito površino v visokogorskem okolju, ki je pogosto obdana z višjimi grebeni ali vrhovi. Takšna uravnava je lahko posledica geoloških procesov, kot so ledeniška erozija ali tektonski premiki, in je običajno prekrita z travo, kamenjem ali nizkim grmičevjem. Beseda se uporablja izključno v kontekstu naravnih oblik visokogorja in nima dodatnih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Etimologija

Beseda pólje izhaja iz slovanskega korena *polje, ki pomeni odprto, ravno površino ali polje. V slovenskem jeziku se je izraz ohranil in prilagodil za opis specifičnih geomorfoloških značilnosti v visokogorskem svetu, čeprav se v splošnem jeziku uporablja tudi za polja v nižinskih predelih. Izraz je prisoten v več slovanskih jezikih z podobnim pomenom.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se ustavili na prostranem pólju pod Kredarico, da smo si odpočili.
• Pólje v visokogorju je pogosto idealno mesto za postavitev šotora med daljšimi pohodi.
• Geologi so proučevali nastanek pólja v Julijskih Alpah, ki je posledica ledeniške dejavnosti.
• Planinci so se razveselili, ko so po strmem vzponu dosegli položno pólje z razgledom na okoliške vrhove.
• Na pólju pod Mangartom smo opazovali divje koze, ki so se pasle na redki travi.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: field, small plateau
• Nemščina: Boden, kleines Plateau
• Italijanščina: campo, altopiano piccolo
• Francoščina: champ, plateau (petit)
• Španščina: campo, meseta pequeña
• Hrvaščina: polje, mala visoravan

Naključne besede

grivélka, spódnji rób ledeníške razpóke, zánka za spúst, vŕvna téhnika, krníca