poledenítev

poledenítev -tve ž: Proces ali stanje, pri katerem se zaradi dolgotrajne ohladitve podnebja na določenem območju zemeljske površine oblikuje ledena plast ali ledenik. Ta pojav je značilen za obdobja ledenih dob, ko se temperature znatno znižajo in omogočijo nastanek obsežnih ledenih pokrovov. Beseda se uporablja izključno v kontekstu naravnih procesov v planinski in geomorfološki terminologiji.

Etimologija

Beseda poledenítev izhaja iz slovenskega glagola poledeneti, ki pomeni postati prekrit z ledom, in je tvorjena s pripono -tev, ki označuje proces ali stanje. Koreni besede segajo v slovansko besedo za led (led), ki je prisotna v več slovanskih jezikih.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: glaciation
• Nemščina: Vereisung, Vergletscherung
• Italijanščina: glaciazione
• Francoščina: glaciation
• Španščina: glaciación
• Hrvaščina: glacijacija, poledenjenje

Primeri uporabe v stavkih

• Poledenítev je v zadnji ledeni dobi preoblikovala površje Alp, kjer so nastali značilni ledeniški reliefi.
• Znanstveniki proučujejo vpliv poledenítve na erozijo kamnin v visokogorju.
• Območje je bilo v preteklosti podvrženo močni poledenítvi, kar dokazujejo ostanki moren.
• Podnebne spremembe so povzročile umik ledenikov, ki so nastali zaradi poledenítve pred tisočletji.
• V geomorfologiji je poledenítev ključni proces za razumevanje nastanka dolin in jezer v gorskem svetu.

Naključne besede

plézati, grebénska míšnica, preskús s snéžnim klínom, krájni klín, obešálna zánka